Čakamo te, pomlad

8. marca praznujejo dekleta, 10. marca pa fantje

Dan žena (originalno Dan delovnih žena) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Dva dneva po največjem prazniku žena pa pridejo na vrsto moški. 10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324), ki je v kristjanih videl sovražnike. Svojim vojakom je z odlokom naročil, da se krščanstvu odpovejo, pri tem pa ga je presenetil upor štiridesetih vojakov, ki jih je zato obsodil na smrt. Skozi čas se je izoblikovala navada, da moški tradicionalno na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi bili kot simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja.

Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo

12. marca goduje Gregor Veliki, znan kot prinašalec luči. Datum velja tudi za dan, ko praznujemo slovensko valentinovo ali, bolje rečeno, gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi.
Nekoč je veljajo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila. Otroci so mislili, da se na ta dan ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po drevju in v grmičevju iskali pogače. Odrasli so jim tako ponekod začeli sčasoma tudi skrivati priboljške v grme, da so jih razveselili.

Kateri svetniki napovedujejo vreme?

Bodite pozorni na vreme, ki ga prinašajo mučeniki, 10. marca: Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Eden izmed znanih pregovorov pred godom Gregorja pravi: Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
19. marca goduje sv. Jožef, zavetnik delavcev, predvsem rokodelcev, ki delajo z lesom. Je patron vseh slovenskih pokrajin. Za zaščitnika so ga izbrali tudi zaročenci in zakonci. Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.
Marca tudi nič ni narobe, če kateri dan zagrmi. Znana vraža namreč pravi: Če sušca grmi, dobra letina sledi. Z vrtnimi opravili pa nikar ne hitite: Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati in pa Če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene.

25. marec dan vseh mater

Slovenci smo edinstveni – kot edini narod na svetu namreč praznujemo materinski dan 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje. Materinski dan je bil po drugi svetovni vojni pri nas ukinjen zaradi dneva žena 8. marca, danes pa praznujemo oba praznika. Svet glede praznovanja materinskega dneva sicer ni poenoten, največ držav pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. Praznik ima korenine v Angliji, kjer so na ta dan odseljeni otroci obiskali domačo hišo in cerkev ter na nedeljo sredi posta obdarili matere. Če le še imate to možnost, se ob prazniku spomnite vaše ljube mame. Morda z obiskom, s cvetom, klepetom in z velikim objemom.

Začenja se sezona regrata

Ljubitelji regrata bodo že v tem mesecu prišli na svoj račun. Regrat je namreč zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljamo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.

Pestro na njivah in vrtovih

Prekopavanje, gnojenje, kolobarjenje. Vse to vrtičkarje čaka v marcu. Pa seveda tudi vzgoja sadik v rastlinjakih ali pokritih lopah. Sadimo lahko že bob, grah, česen, čebulo, od sredine marca dalje tudi že cvetačo, zelje, blitvo, por in solato. S setvijo pa nikar ne hitimo, temveč to opravimo v primernem času, svetujejo strokovnjaki.