Rast novih primerov okužb se je v ZDA od poletja, vsaj začasno, umirila. Namesto tega se je zaskrbljenosti, kar se tiče razvitih gospodarstev, zdaj preusmerila v Evropo, kjer vse več držav poroča o večjem številu okužb. Ameriško gospodarstvo še naprej okreva, čeprav se je okrevanje septembra nekoliko upočasnilo. Maloprodaja se je septembra v ZDA le zmerno povišala, vendar ostaja nad ravnjo pred pandemijo. Tako je tudi v Nemčiji in Franciji. V ZDA še naprej »cveti« prodaja enodružinskih domov. Prodaja novih enodružinskih hiš oziroma stanovanj je v ZDA primerjavi z avgustom poskočila za 4,8 odstotka. Podatki kažejo, da so v ZDA v zgodnjih letih večletnega cikla gradnje in obnove enodružinskih domov in to predvsem v predmestjih. K tej rasti prispevata tudi stimulativna monetarna politika, ki z nizkimi obrestnimi merami na posojila povišuje dostopnost le-teh, kakor tudi stimulativna fiskalna politika, ki je v prvih mesecih pandemije v ZDA poskrbela, da so se gospodinjstvom v agregatu prihodki, kljub višji brezposelnosti, celo povišali.
Za delniške trge so sicer ugodna nedavna sporočila, ki prihajajo iz Ameriške centralne banke (Fed). Ta še nadalje sporoča, da je trenutno zadovoljna s svojo monetarno politiko in da lahko širitveno denarno politiko skupaj z nizkimi obrestnimi merami pričakujemo še dolgo. Fed tudi sporoča, da bo za enkrat svojo pozornost bolj namenil trgu delovne sile in gospodarski rasti ter da bo manj »obremenjen« z inflacijo. Torej Fed obrestnih mer ne bo šel višat ob prvem morebitnem poskoku inflacije in je pripravljen dopustiti začasno vmesno višjo raven inflacije. Fedovi politiki bodo najverjetneje sledile tudi preostale globalne centralne banke, med njimi tudi (ECB), v kolikor ne bo želela imeti premočne valute. To je seveda dobro za delniške trge in slabše za kupno moč bančnih depozitov. Ne smemo pozabiti, da so banke trenutno ekstremno likvidne ter da imajo različni investicijski skladi veliko denarja na računih.
Z umiritvijo epidemioloških tveganj lahko pričakujemo, da se bo velik delež teh denarni sredstev alociral v kreditiranje gospodinjstev in podjetij, kar bo lahko povzročalo inflatorne učnike, poleg tega pa se bo del teh sredstev alociral na delniške trge, kar jih bo dražilo. Glede na to, da smo z oktobrom vstopili v mesec varčevanja, se je glede na morebitno prihajajočo višjo inflacijo ob ničelnih obrestnih merah na depozite dobro vprašati, ali je smotrno del bančnih depozitov alocirati na delniški trg, in na takšen način bolj optimalno varčevati?
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana