Z vidika gibanja obrestnih mer politika Evropske centralne banke (ECB) postaja vedno bolj stimulativna, kar se odraža na nizkih obrestnih merah za dolžniške finančne instrumente vseh ročnosti. Posledično so se donosnosti na slovenske 10-letne obveznice avgusta večkrat znašle v negativnem teritoriju. Letos poleti so na letnem snidenju Ameriške centralne banke (FED) centralni bankirji sporočili, da bodo bolj osredotočeni na gospodarsko rast in trg dela ter manj na skrbi zaradi inflacije. To lahko, glede na razmere, ocenimo kot zelo smotrno odločitev, ki bo pripomogla k ohranitveni stabilnosti cen na eni in k delnemu zmanjšanju kupne moči na drugi strani. Pri tem gre za napoved nadaljevanja denarno širitvene politike s strani ZDA, kateri bodo sledile tudi preostale globalne centralne banke, med njimi tudi ECB.
V prihodnjem letu nas lahko ob nadaljevanju nizkih obrestnih mer in ležarin za pravne osebe, čaka še višja inflacija. To bo prispevalo k določenemu upadu kupne moči (predvsem v ZDA) in k draženju delniških tečajev. Ne nazadnje je FED poskrbel, da se je zaradi epidemiološke krize, količina M1 denarja v ZDA, torej količina denarja v obtoku in na bančnih depozitih, v zadnjem letu povišala za 40 odstotkov, medtem ko je ECB uspelo to količino povišati »zgolj« za dobrih 13 odstotkov. Evro je posledično letos proti dolarju pridobil 6 odstotkov, kar glede na dosti bolj krepko monetarno širitev v ZDA, kot v Evropi, niti ni zelo veliko. To nam daje vedeti, da status dolarja kot svetovne rezervne valute ni ogrožen. FED je skratka napovedal, da bo lahko dopuščal začasne morebitne višje stopnje inflacije, čemur bo s svojo denarno politiko sledila (najverjetneje) tudi ECB, če si ta ne bo želela »premočnega« evra.
Po koncu epidemiološke krize oziroma ob umiritvi epidemioloških razmer se bo presežna likvidnost ob kreditiranju gospodinjstev (in podjetij) preusmerjala predvsem v delniške papirje in finančne instrumente, vezane na surovine (zlato, srebro …), kar jih bo dražilo. Poleg tega bodo v tem času banke in skladi najverjetneje začeli odprodajati del obveznic, ki so si jih v kriznem času morda nekoliko presežno nakupili. To pa pomeni, da se bodo v delnice, surovine in kredite lahko usmerila še dodatna denarna sredstva.
Trenutno smo na trgu sicer priča pritoku makroekonomskih podatkov, ki kažejo na začetek globalne sinhrone rasti, ki bo sicer zaznamovana z razlikami med regijami, medtem ko so se poslovni izidi podjetij za drugi kvartal pokazali za boljše od pričakovanih. Gre za domala »V« okrevanje, ki mu bodo sledile rasti cen delnic na trgu. V jesenskih mesecih bosta osredji tveganji na trgu predvsem bojazen pred morebitnim ponovnim upočasnjevanjem ekonomskega življenja (na severni polobli), zaradi pričakovanega poslabšanja epidemiološke slike in ameriška politika, katero s koncem septembra čaka zaključek proračunskega leta, z začetkom novembra pa predsedniške volitve.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d. d., Ljubljana