Letošnje poletje je bilo odlično za delniške vlagatelje, saj je tržno razpoloženje na krilih izboljšanih makroekonomskih podatkov in poslovnih fundamentov, ostalo pozitivno. Poletni pritok makroekonomskih podatkov je pokazal na začetek globalne sinhrone rasti, ki bo sicer zaznamovana z razlikami med regijami, medtem ko so se poslovni izidi podjetij za drugi kvartal izkazali za boljše od pričakovanih. Gre za domala »V« okrevanje kar se tiče globalnih makro podatkov, katerim bodo posledično sledili korporativni fundamenti oziroma poslovni izidi podjetij, tem pa rasti cen delnic na trgu.
Sedaj smo priča rasti tako v pridelovalnem, kakor v storitvenem sektorju in sicer tako na Kitajskem, kot v ZDA in v Evropi. Zato ne čudi skorajda vsesplošen pozitiven sentiment na trgu, kateremu smo bili priča v letošnjem poletju in to kljub nadaljevanju rasti obolelih z novim koronavirusom. Samo v mesecu avgustu je indeks tipično tehnoloških podjetij NASDAQ, preračunano v evre, pridobil dobrih osem odstotkov, medtem ko sta nemški DAX in ameriški S&P500 na vrednosti oba pridobila dobrih pet odstotkov.
Tudi za naprej ostaja veliko razlogov za nadaljevanje pozitivnega sentimenta na trgu, in sicer predvsem zaradi višje verjetnosti, da se bomo v prihodnje lahko znašli v tržnem okolju, kjer bomo priča vmesnim višjim stopnjam inflacije (predvsem v ZDA), nadaljevanju ničelnim obrestnim meram na depozite in nadaljevanju ali celo povišanju ležarin na višje depozite pravnih oseb. Ob tem pa bodo glede na dejstvo, da so na obveznice zelo nizki donosi, najverjetneje pridobivale delnice in plemenite kovine.
Nedavno so na letnem snidenju Ameriške centralne banke (FED) ameriški centralni bankirji sporočili, da bodo v prihodnje bolj osredotočeni na gospodarsko rast in na trg dela ter manj na skrbi glede potencialno prihajajoče višje inflacije, kar lahko ocenimo kot zelo smotrno odločitev. Ob pravilnem ravnanju FEDa in ob spodbudnih makroekonomskih podatkih pa bo žal v jesenskih mesecih eno od osrednjih tveganj na trgu predstavljala ameriška politika. To v luči novembrskih predsedniških volitev, trenutno pesti razkorak v pogajanjih glede drugega stimulativnega paketa in morebitna, v Trumpovem mandatu potencialno že tretja, prekinitev financiranja ameriške izvršilne oblasti (“ang” government shutdown) s koncem tega meseca. V ZDA se namreč na federalni ravni proračunsko leto konča 30. septembra, predsedniške volitve pa so 3. novembra. Republikanci bi lahko za ponovno prekinitev delovanja izvršilne oblasti v samo treh letih krivili demokrate in bi si s tem lahko, vsaj po njihovem, pomagali pri volitvah.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana