Pogovori o primerni porabi občin se vlečejo že dobre pol leta, niso pa prav nič napredovali, nasprotno, vlada in občine so vse bolj narazen. Po besedah velenjskega župana in predsednika skupnosti mestnih občin Slovenije Bojana Kontiča so pogovori zdaj celo zastali. V prihodnjih dneh pričakujejo ponovno srečanje s predsednikom vlade, na katerem naj bi skušali zbližati stališča, predvsem pa realno ocenili, kolikšni so lahko prihranki. V tem času so se z zakonskimi določbami obveznosti občin celo povečale (dogovori sindikatov in vlade), saj se je sprostil regres, kar pomeni, da je treba zagotoviti več sredstev za občinske javne zavode. V Velenju so na zadnji seji sprejeli dvoodstotno znižanje cen v vrtcih, zdaj pa bo zaradi prej omenjene obveznosti v proračunu občine nastajal primanjkljaj.
»Predsedniku državnega zbora smo predlagali, da bi svoja stališča predstavili kolegiju poslanskih skupin, a je ta ocenil, da imajo stranke zelo različna stališča do bodoče organiziranosti lokalne samouprave, zato nam je predlagal, da se dobimo s posameznimi poslanskimi skupinami. Zdaj bomo skušali s tistimi, ki nam bodo pripravljeni prisluhniti, navezati stike. Upam, da bomo dovolj prepričljivi in da bomo dobili podporo v državnem zboru, da nam bodo torej omogočili normalno delovanje,« pravi Kontič, ki dodaja, da polovica slovenskih občin iz dohodnine (povprečnine) ne uspe več poravnavati svojih stroškov delovanja. Velik del tega pa je pri večjih občinah, ki imajo tudi javne zavode, poraba, ki jo država določa s svojimi zakoni.
Mestna občina Velenje je kljub številnim proračunskim neznankam, že potrdila osnutek proračuna za prihodnje leto, saj jim le pravočasno sprejetje tega dokumenta omogoča normalno poslovanje po novem letu. Če bodo obveljala izhodišča, ki jih predlaga vlada, bodo morali nekatere postavke znižati ali pa se dodatno zadolžiti. Ministrstvu za finance to ne predstavlja kakšnih posebnih težav, saj večina slovenskih občin (med njimi tudi Velenje) ne presega limita zadolževanja. Vendar pa si tega v Velenju nikakor ne želijo, kljub temu pa se bojijo, da brez njega ne bo šlo. Upajo, da bodo izhodišča znana vsaj do priprave predloga tega dokumenta. Zadnja leta so proračune pripravljali skrbno in niti pri letošnjem, ki je bil sprejet prav tako v negotovih razmerah, ni bilo potrebnega rebalansa (so eni redkih v Sloveniji), predvsem pa so zadovoljni, da so ga dosledno uresničevali in da bodo leto tudi pozitivno sklenili. Tudi za prihodnje si želijo takšne osnove, da bodo svojim proračunskim uporabnikom zagotavljali normalno poslovanje.