Promocija ohranjanja in krepitve zdravja na delovnem mestu

Velenje – Blizu trideset udeležencev, predstavnikov delodajalcev iz gospodarstva in negospodarstva, se je prejšnji četrtek udeležilo regijskega posveta v sklopu projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu«. Posvet je potekal v organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, kot partnerji pa ga izvajajo Združenje delodajalcev Slovenije, regionalne gospodarske zbornice in Sindikat novinarjev Slovenije. Namen projekta je doseči večjo ozaveščenost in informiranost slovenskih delodajalcev, zaposlenih ter javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša.

Igor Hrast iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana je poudaril pomen ustreznega pristopa k načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu in pomen kontinuiranega in dolgoročnega izvajanja ukrepov ter načrtovanje. To mora temeljiti na ustrezno zastavljenih ciljih.

Inšpektorji na terenu ugotavljajo, da je večina večjih delodajalcev oziroma večjih gospodarskih družb pristopila k načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu kmalu po uveljavitvi Zakona o varnosti in zdravja pri delu, številni manjši pa k temu pristopijo šele, ko je pri njih opravljen inšpekcijski pregled oziroma po izdaji ureditvene odločbe. Franci Kotnik iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je zato z veseljem poudaril, da ima njihova največja članica, Skupina Gorenje to področje vzorčno urejeno.

Kot primer dobre prakse so ga spoznali tudi udeleženci. Predstavila ga je mag. Vilma Fece. Področje varnega in zdravega dela je eno njihovih najstarejših področij. Leta 1964 so zaposlili prvo osebo, ki je delala na področju varstva in zdravja pri delu.

V Gorenju so si zastavili cilj znižati število delovnih nezgod za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 do leta 2018 v skupini DOM in povečati motiviranost zaposlenih za varno in zdravo delo.

»Za spremljanje stanja smo opredelili več merljivih kazalnikov, kot so bolniški stalež, nezgode pri delu, invalidnost, fluktuacija … Ukrepi, ki jih izvajamo, so razdeljeni na dva dela, na ukrepe na delovnih mestih in ukrepe za zdrav življenjski slog.« Med prvimi navaja ergonomsko urejanje delovnih mest, zdravstveno preventivne programe za prijazno delovno okolje, dva odmora s telovadbo v proizvodnih obratih, zdravo prehrana med delovnim časom. Podporo zdravemu življenjskemu slogu pa daje društvo za šport in rekreacijo, planinsko društvo, projektom Mobilna ambulanta, predavanja in delavnice za obvladovanje stresa, za preprečevanje uživanja drog in drugih prepovedanih substanc …