Na pogovor smo povabili ministrico za pravosodje, Velenjčanko Andrejo Katič.
Prevzeli ste enega najbolj zahtevnih vladnih resorjev. Državljani od vas pričakujemo končno vzpostavitev bolj pravne države, kot smo jo imeli doslej. Smo preveč optimistični?
Pričakovati bolj pravično državo in družbo ni zgolj naiven optimizem, temveč je nujen popotnik potrebnih sprememb na tem področju. Državljanke in državljani imamo pravico zahtevati pravičnejšo državo. Ministrstvo za pravosodje je pomemben del zagotavljanja pogojev za delo pravosodja, ni pa končni odločevalec. Soditi namesto sodnikov ne moremo, preganjati namesto tožilcev tudi ne. Odgovornosti se zavedam, koalicijska pogodba je na tem področju jasna in vsebuje veliko vsebinsko konkretnih obljub. Obljube bomo držali.
Bodo odpravljeni sodni zaostanki? Nam navadnim uporabnikom storitev se recimo zdi nedopustno, da se sodnik tik pred prvo obravnavo odloči, da v neki zadevi ni pristojen. To deluje povsem neresno. Seveda pa je še kopica podobnih primerov.
Instančno sojenje je gotovo ena od večjih civilizacijskih pridobitev kot kontrolni mehanizem varovanja posameznikovih pravic. Vendar pa je krog nenehnega vračanja zadev na prvo stopnjo potrebno zamejiti. V pravdnem postopku je bilo na zakonski ravni to že narejeno, v kazenskem še ne. Zato je predlog novele Zakona o kazenskem postopku ena od mojih absolutnih prioritet.
Kako gledate na to, da znamo zelo hitro in učinkovito, in pogosto tudi pretirano kaznovati tako imenovane »kurje tatove«, na drugi strani pa se »velike ribe« sprehajajo na prostosti?
Občutek, podprt seveda z medijsko odmevnimi primeri, da je uspeh v postopku močno odvisen od finančnih in siceršnjih zmogljivosti posameznika, zelo močno in usodno najeda zaupanje ljudi v pravno državo. Posebej na kazenskem področju. Napovedujem zakonske spremembe kazenske procesne zakonodaje, v katerih je predvidena tudi krepitev pravice do zagovornika posebej za socialno šibkejše posameznike. Predlagali bomo tudi močnejšo zaščito interesov žrtve v kazenskem postopku.
Kaj pa mislite o vzpostavitvi tako imenovane finančne policije?
Četudi finančna policija ni v pristojnosti pravosodnega ministrstva, lahko osebno povem, da sem zagovornica močne Finančne uprave Republike Slovenije. Iz preteklih, predvsem tujih izkušenj vemo, da so bili davčni organi včasih korak pred organi odkrivanja in pregona pri spopadanju s finančnimi malverzacijami in premoženjem sumljivega izvora.
Več v Našem času št. 40, ki je izšel danes, 4. oktobra.