Danes so se v Šaleku poslovili od tragično preminulega pusta. V času svojega kratkega tuzemeljskega bivanja je napletel kopico norčij, spustil polno bodic in sprostil kakšen ventil. Ljudje so mu večinoma z odobravanjem prikimavali, smeh je zlezel še na tak turobna usta. Tudi na zadnjem slovesu je bilo bolj veselo kot žalostno. Nekateri so bili celo mnenja, da je škoda, da ga na našo Zemljico zanese le enkrat na leto, če že drugega ne, vsaj smeha prinese obilo.
A norčije so hudo naporna reč in zato je menda tudi pusta odneslo preč. Da je bilo srce so menili nekateri, lahko bi bile tudi kašne sovražne arcnije ali pa … No, ugibovalcev je bilo več, kot dokazov, policije pa od nikoder. So ga tako s trugo vred deli ob Pako in so ga gasilci zažgali, kot se za takega hudomušneža spodobi, da med letom ne bi slučajno hodil naokrog. Pa mu to nikoli ne škodi, ker ob letu spet pride in bo zganjal norčije spet tod in drugod.