Čeprav območja regije Saša žled ni prizadel tako zelo kot nekatera druga območja v Sloveniji, beležijo na območju v pristojnosti Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje rekorden napad podlubnikov. Lastniki gozdov so morali letos posekati že 62 tisoč kubičnih metrov napadenih dreves, kar je dobrih 30 odstotkov več kot v normalnih letih. Največji napad lubadarja beležijo v Krajevni enoti Šoštanj, na območju Nazarij, Mozirja in Rečice ob Savinji. Tu so posekali kar dve tretjini skupne količine lesa. Za naše gozdove to še ne predstavlja katastrofe. Drugače pa je za lastnike gozdov. Nekateri od njih živijo, drugim predstavljajo dodaten prihodek.
So bili lastniki gozdov malomarni pri odpravljanju posledic žledoloma ali se je lubadar pojavil v državnih oziroma škofijskih gozdovih? Dejstvo je, da je v drevesni sestavi na tem območju največ smrek in med približno 90 vrstami podlubnikov v Sloveniji smrekov povzroča največ škode. Dejstvo je tudi, da so gozdarji opozarjali na to, da bo po žledolomu napadel lubadar, ker je po večjih naravnih nesrečah vedno tako.
Količino podlubnikov so spremljali s pomočjo pasti, ki pa – kot so menili nekateri lastniki gozdov – niso namenjene zatiranju škodljivca. Pravi ukrep za zatiranje tega je pravočasna sečnja. Zato lastnike gozdov opozarjajo, naj pogosto in pozorno pregledujejo drevesa, upoštevajo priporočila ter spoštujejo odločbe revirnih gozdarjev. Prav tako morajo biti sečnje dovolj velike. Nekateri lastniki posekajo le jedro napadenih dreves, pustijo pa na videz zdrave smreke. S tem pustijo možnost za širjenje podlubnikov. Jeseni in pozimi je lubadar precej manj aktiven, kar pa še ne pomeni, da je skrbi in dela konec. Lastniki morajo sedaj, do začetka pomladi, posekati prizadeta drevesa in jih čim prej odstraniti iz gozda.
Za posek doslej napadenih dreves izdaja območna enota lastnikom gozdov obvezujoče odločbe, po katerih morajo posek opraviti do konca januarja prihodnje leto, za napadena drevesa, ki jih bodo odkrili kasneje, pa bo ta rok do začetka marca. Večina lastnikov navodila upošteva. Za tiste, ki se ne odzovejo, obstajajo prisilni ukrepi, kot so prijava gozdarski inšpekciji, finančna prisila (kazen lahko znaša tudi do 400 evrov), tudi posek napadenih dreves na stroške lastnika.
Spomladi, ko pričakujejo znova hujše pojavljanje podlubnikov, bodo začeli nove aktivnosti. Poleg postavitve pasti načrtujejo še postavitev lovnih dreves.