Velenje – Včeraj je v Velenju potekala konferenca pod naslovom »Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini«, ki je pokazala precejšnja razhajanja med rudarsko in energetsko stroko ter predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Direktorata za energijo. Strokovnjaki in predstavniki vlade so podali svoje poglede glede prihodnosti delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV). Ker so se mnenja med sodelujočimi kar precej razhajala, je nujno čim prej doseči soglasje glede predvidenega časa obratovanja premogovnika in pravočasno pripraviti potrebno zakonodajo za njegovo zaprtje.
Mag. Silvo Škornik, vodja Sektorja za oskrbo z energijo Direktorata za energijo, je predstavil Nacionalni energetsko podnebni načrt. Kot glavne cilje do leta 2030 je izpostavil izboljšanje energetske učinkovitosti (izhodišče vseh scenarijev z dodatnimi ukrepi – “Energy efficiency first”, scenarijska analiza ukrepov URE), spremembo paradigme (z obstoječimi pristopi ne bo možno doseči ambicioznih energetskih in okoljskih ciljev) ter omrežje za distribucijo električne energije (hrbtenica bodočega prehoda v nizkoogljično družbo).
Državni sekretar za področje okolja na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Maver je predstavil Okoljevarstvene vidike uresničevanja energetskega koncepta Republike Slovenije. Poudaril je, da se je Slovenija kot pogodbenica pariškega podnebnega sporazuma zavezala k omejitvi dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. Načrti so usmerjeni v razvoj in vzpostavitev dolgoročne podnebne politike ter zagotavljanje doslednost izvajanja te politike.
Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolić je povedal, da se zavedajo nujnosti dolgoročne opustitve rabe fosilnih goriv, zato načrtujejo postopno opuščanje rabe premoga ter dolgoročni prehod na nizkoogljično proizvodnjo. V skladu z njihovimi aktualnimi načrti je obratovanje bloka 5 TEŠ predvideno do leta 2030, bloka 6 pa do 2054. TEŠ predstavlja energetsko lokacijo, ki bo aktualna tudi po koncu proizvodnje premoga v PV (plin, sosežig alternativnih goriv in podobno). Uvoz premoga za potrebe TEŠ trenutno ekonomsko ni upravičen in tudi ni predviden.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je predstavil prehod v brez/nizko ogljično družbo do leta 2050. Po deležu brez/nizko ogljične proizvodnje električne energije je Slovenija 25 % nad povprečjem držav Evropske unije, prav zaradi tega ni priporočljivo hitenje pri uvajanju sprememb. Po njegovem mnenju naj TEŠ obratuje, dokler je na voljo velenjski lignit s kvaliteto in količino, ki zagotavlja nižje variabilne stroške, kot znaša grosistična prodajna cena.
Direktor TEŠ Mitja Tašler je predstavil Proizvodnjo električne in toplotne energije v TEŠ. Poudaril je, da v povprečju proizvedejo kar 1/3 električne energije v Sloveniji, s soproizvodnjo proizvedejo cca 350 GWh toplotne energije za potrebe centralnega ogrevanja v dolini in tako pomembno prispevajo k čistemu zraku. Zavedajo se nujnosti dolgoročne opustitve rabe fosilnih goriv, zato že iščejo dolgoročne okoljsko manj obremenjujoče projekte. Zelo resno razvijajo projekt sosežiga SRF (Solid Recovered Fuel) v kotlih TEŠ v deležu do 10 % energijske vrednosti primarnega goriva.
Ob zaključku konference je podžupan Peter Dermol poudaril, da je konferenca pokazala točno to, kar smo pričakovali: »Žal nimamo najbolj jasne in usklajene slike, kaj se bo v Šaleški dolini v prihodnje dogajalo na področju energetike. Interes vseh nas bi moral biti, da bi operirali s konkretnimi in usklajenimi podatki. Nesporno je, da smo pri oskrbi s toplotno energijo v 100 % deležu odvisni od PV in TEŠ, po drugi strani pa rudarji in drugi zaposleni ne čutijo socialne varnosti. Tekom razprave smo seveda ugotovili, da stroka zagovarja eno – da družbi PV in TEŠ obratujeta kolikor je le možno in čim dlje, kolikor je na razpolago energetskega vira. Po drugi strani pa je stališče Ministrstva za okolje in prostor, da je potrebno PV in uporabo lignita v TEŠ čim prej omejiti, oziroma TEŠ zapreti. Nujno je potrebno sprejeti in implementirati zakon o zapiranju PV, na podlagi katerega se bo prilagodila njegova strategija, delovanje in pravočasno, brez drastičnih ukrepov, iskale rešitve za zaposlitev več kot tisoč premogovniških delavcev. Prav tako bi morali začeti s postopki za prestrukturiranje doline. Vse to je zelo težavno, ali pa skoraj nemogoče, če nimaš končnega datuma.« Torej, če bi znali danes potrditi, da bo PV lahko izkopaval premog do leta 2054, potem imamo dovolj časa, da se dolina prestrukturira. »Če vsak nov minister daje druge mejnike in so ti mejniki vedno krajši, je zelo težko načrtovati tovrstne dejavnosti. V tem primeru smo danes že prepozni za vse te aktivnosti,« je zaključil podžupan Dermol.