Do zdravega ploda z zdravim semenom

V času, ko zjutraj že lahko prisluhnemo ptičjemu petju, ko rastlinje že poganja popke in se je prst že odtalila, je Društvo prijateljev mladine Levi breg – Velenje v velenjski knjižnici priredilo prvo letošnjo izmenjavo domačih semen. Zdaj je namreč pravi čas za vzgojo domačih sadik in pripravo vrta. Zato je zeliščarica Kata Laštro izbrala nekaj semen bolj in nekoliko manj znanih rastlinskih vrst. Nekatere na naših vrtovih uspevajo že od nekdaj, druge pa šele ženejo korenine. Obiskovalci – teh ni bilo veliko, so pa bili zelo zavzeti – so se lahko pozanimali tudi, kako oskrbovati rastline, kako uporabiti plodove ali kako ohraniti seme za naslednje leto. Znanje o samostojni pridelavi lastne hrane, je namreč dragocenost, ki jo ceni vse več ljudi. »Odkar imava zemljišče za hišo, sva si tam uredila tudi vrt. Lani je že marsikaj zraslo in obrodilo, a se morava še veliko naučiti. Vse bolj se zavedava pomena zdrave domače hrane, zato tudi iščeva domače in ne industrijsko seme. Uporabljava domača škropiva, preizkušava različne nasvete, trudiva se vrtnariti čim bolj naravno. Kolikor nama čas dopušča, seveda. Ampak raje imava manjši pridelek, pa tistega bolj kakovostnega, kot pa hrano, polno pesticidov in herbicidov,« nam je povedal par, ki vrtnarjenje izkorišča tudi za aktivno preživljanje časa z otroki na svežem zraku.

Kako prepoznati kakovostno seme?

Vse sorte buč, priljubljeni fižol sivček, industrijska konoplja, bazilika, peteršilj pa papaja, melone, ali pa vijolice, ognjič … Kata semena, ki jih ne prepozna po videzu, prepozna po okusu. Ker vsako seme ni kaljivo, je dobro vedeti, kako izbrati kakovostno seme. »Seme, ki bo dobro kalilo in dalo zdravo in plodno rastlino, ima lepo barvo, lesk, je napeto in pravilne oblike. Ne izbirajmo semen, ki so sploščena, puhla,« je povedala in dodala, da so za seme najboljši zdravi, lepi plodovi iz sredine plodnega obdobja rastline. Naj se dobro posušijo, preden jih hranimo do naslednje pomladi.

Zakaj izbrati domače seme?

Na izmenjavo sta prišli tudi dolgoletni vrtičkarici, ki skrbno shranjujeta domača semena in jih izmenjujeta s prijateljicami. »Malo sem razočarana, da nas je tako malo. Pričakovala sem več ljudi s svojimi semeni. Ampak očitno se še ne zavedamo, kako pomembna je samooskrba,« je povedala ena izmed njiju, druga pa dodala, da je čedalje manj uporabnih semen, ki sploh vzklijejo. »Težko jih je najti.« Zato je Kata Laštro poudarila pomen ohranjanja starih domačih sort, saj so te odporne proti mnogim boleznim, prilagojene klimi in drugim zunanjim pogojem, zato lažje uspevajo. Pa tudi bolje kalijo. »Semena iz plodov, ki jih kupimo v trgovini, niso plodna. Zato je toliko bolj pomembno, da ohranimo semena iz plodov, ki nam zrastejo na vrtu. Pridelava domače hrane in izmenjava domačih semen je ključna za ohranjanje kakovostnega genetskega materiala.« Semena bo zato ponujala tudi v Zeliščarni v Starem Velenju.